Vonj starih predmetov analizirajo z masnim spektrometrom. Vendar tehnologija ni dovolj! Vohači so ključni za odkrivanje subtilnih vonjav, ki jih masni spektrometer morda niti ne zazna. Med pogovorom s prof. Matijo Strličem sem se preizkusila, ali bi bila dobra vohačica. Ni mi šlo slabo! Vendar kot vohačica ne bi želela vohati neprijetnih vonjev. In nekaj teh, ki mi jih je prof. Strlič prinesel v studio, ni bilo prijetnih... 🙂
Ohranjanje vonja, 17.15 na TV SLO1 in pozneje v arhivu oddaj!
Na Japonskem so identificirali 100 najznačilnejših vonjav te dežele. Med njimi so tokijska četrt, znana po trgovinah z rabljenimi knjigami, tulipani in vonj po žveplu v dolini z vročimi vrelci. Japonsko ministrstvo za okolje jih je postavilo na seznam japonskih vonjev.
Katere vonje bi dali na seznam slovenske kulturne dediščine? Jaz bi vonj sena in praženega krompirja! ☺️
Danes bomo v naši oddaji govorili o ohranjanju vonja. 17.15 na TV SLO1!
Še zadnje priprave pred snemanjem. 🙂
Pri nas se pripravljamo vsi, novinarke in gostje. Prof. Matija Strlič je govoril o ohranjanju zgodovinskega vonja.
Ob 17.15 vabljeni k ogledu oddaje.
Četrtek je dan za znanost!
Četrtek je dan zaznanost!
Znanost o humorju
Humor razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. A humor ni značilen le za ljudi. Nove raziskave kažejo, da različne živalske vrste – veliki opičnjaki, psi, delfini, sloni, papige in podgane – za krepitev družbenih vezi podobno kot ljudje uporabljajo draženje in izzivanje. Humor se je z napredkom spreminjal. Digitalizacija je močno vplivala na to, kako humor ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga velikokrat doživljali v skupinah, danes pa pogosteje individualno na zaslonih telefonov. Kako je humor odvisen od kulturnih značilnosti neke družbe? Kaj je vloga političnega humorja in ali lahko mobilizira družbo?
Kaj nam pove gibanje oči
V 50. letih prejšnjega stoletja so razvili sledilnike očesnega gibanja. Najprej so z njimi raziskovali pozornost in branje, pozneje so jih začeli uporabljati tudi v oglaševanju in trženju. Katere police v trgovinah najprej opazimo, kateri izdelki pritegnejo največ naše pozornosti, kaj najprej pogledamo na oglasu in kako dolgo se zadržujemo na njem? Za kaj vse pa sledilnike očesnega gibanja uporabljamo danes? Pedagoge zanima, kam usmerjajo pogled učenci z boljšim in kam učenci s slabšim učnim uspehom. Kam gledajo med vožnjo mladi, starejši in poklicni vozniki? Ti podatki ne pripomorejo le k večji varnosti, ampak pomagajo tudi pri razvoju naprednih sistemov za samovozeča vozila. Tehnologije spremljanja gibanja oči pa se uporabljajo tudi pri napovedovanju bolezni že pri dojenčkih in demence pri starejših.
Dr. Anka Slana Ozimič z Oddelka za psihologijo Filozofska fakulteta UL je opazovala deklico z Rettovim sindromom, pri katerem gre za naglo izgubo funkcij rok in pridobljenih gibalnih spretnosti ter upad govornih sposobnosti. Čeprav deklica ni mogla govoriti in nadzorovati gibov rok, je bila sposobna smiselno usmerjati svoj pogled in ga usmerja v njej pomembne objekte, npr. pogleda na hrano, ki jo ima raje.
@Ugriznimo znanost: Kaj nam pove gibanje oči, 17.15 na TV SLO1!
Katere pisave beremo hitreje in bolj tekoče? Prof. Anja Podlesek z Oddelka za psihologijo Filozofska fakulteta UL pravi, da okrogle pisave z zaoblenimi potezami.
📺 Ugriznimo znanost: Kaj nam pove gibanje oči, 17.15 na TV SLO1!
Tokrat sem uganko reševala s posebnimi očali👓, ki beležijo gibanje oči.👀 Doc. dr. Miha Slapničar s Pedagoške fakultete UL in prof. dr. Anja Podlesek s Filozofske fakultete UL sta natančno videla, kam sem gledala med reševanjem uganke. V raziskavi sta počela podobno. Gledala sta, kaj gledajo med reševanjem kemijskih nalog uspešni in manj uspešni učenci. Kaj to pove učiteljem in kako lahko te podatke uporabijo za pomoč učencem?
📺 Ugriznimo znanost: Kaj nam pove gibanje oči, 17.15 na TV SLO1!
